Kot direktor Plezarne – in, kot rad pove v šali, človek z »več vlogami, kot je prostora na seznamu« – je eden tistih, ki jih je plezanje ujelo postopoma: najprej v plezališčih, pozneje pa v gorah, kjer je odkril svojo pravo strast. Plezanje mu pomeni dvojnost, ki ga vedno znova navdihuje: občutek svobode na eni strani ter odgovornost, ki jo nosiš do sebe, partnerja in narave, na drugi.
V Plezarni ga najbolj veselijo sproščenost, povezanost in raznolikost skupnosti, ki jo soustvarjajo obiskovalci, ekipa in prijatelji. Plezanje je zanj veliko več kot šport – je prostor odgovornosti v svobodi, iskrenih izkušenj, odnosov in majhnih zmag, ki se zgodijo med gibanjem.
Najraje se loteva alpinizma, v zadnjem času pa ga vse bolj privlačijo grebenska prečenja in lažje alpinistične smeri z več orientacijskimi izzivi. Prizna, da prehitro skoči v akcijo – brez dovolj ogrevanja in razplezavanja – a ga prav ta zagnanost pogosto pelje do novih ciljev.
Večina njegovih športnih in poslovnih poti se je začela povsem spontano, iz naključij. Tisto, kar je sledilo, pa je bila vztrajnost. Tako je nastala tudi Plezarna – iz spontanosti, predanosti in vztrajnega dela.
