Kako začeti, kaj potrebujemo in zakaj je pomembno, da ostanemo aktivni tudi v zrelih letih, nam je povedala Polona Juričinec Česen, vodja Društva Plezarna in vaditeljica vadb za ohranjanje aktivne pripravljenosti pod okriljem OKS v okviru projekta Zmigaj se.
Zakaj je pomembno, da smo aktivni čez celo življenje?
Ker si želimo čim dlje samostojno početi stvari, ki nas veselijo. Iti v hribe, po stopnicah, prinesti vrečke iz trgovine ali se igrati z vnuki. Z rednim gibanjem ohranjamo moč, ravnotežje in gibljivost, pa tudi zaupanje vase. Ni treba, da se na vsaki vadbi dokazujemo. Pomembno je, da se gibamo redno in pri tem tudi uživamo. Veliko pa pomeni že to, da greš od doma, se družiš in narediš nekaj zase.
Zakaj je plezanje tako dober šport za starejše?
Ker pri njem delata telo in glava. Razmišljaš, kam boš stopil, kaj boš prijel in kako boš prenesel težo, da bo naslednji gib lažji. Uporabljaš celo telo, razvijaš ravnotežje, koordinacijo in moč. Vsaka smer je malo drugačna uganka. Predvsem pa lahko težavnost prilagodimo posamezniku. Ni pomembno, kaj pleza nekdo zraven tebe. Tvoj izziv je lahko čisto drugačen, veselje ob uspehu pa enako veliko.
Ali lahko pridem, če še nikoli nisem plezal?
Seveda! Saj nekje moraš začeti. Ni treba, da si že prej plezal ali da prideš v odlični formi. Začnemo z osnovnimi gibi, lažjimi smermi in spoznavanjem opreme. Vse poteka postopoma, glede na tvoje sposobnosti. Za prvi obisk je čisto dovolj, da prideš z željo poskusiti nekaj novega.
Ali potrebujem predznanje?
Ne, vsega potrebnega se naučimo na vadbi. Pomembno je, da poslušaš navodila in vprašaš, če česa ne razumeš. Pa da poveš, če te je strah ali imaš kakšne težave oziroma omejitve. Nič od tega ni treba skrivati. Zato sem tam, da ti pomagam in vadbo prilagodim.
Kdaj si prestar za plezanje?
Rada rečem: »Prestar si, ko rečeš, da si.« Malo za šalo, ampak velikokrat se ustavimo že pri misli: »To pa ni več zame.« Seveda upoštevamo zdravstveno stanje in posameznikove sposobnosti, sama številka pa še ne pove, kaj kdo zmore. Ni treba preplezati najtežje smeri ali priti do vrha. Pomembno je, da najdemo primeren izziv in od tam napredujemo.
Koliko močne roke moram imeti?
To je eno najpogostejših vprašanj. Veliko ljudi misli, da se pri plezanju z rokami vlečemo gor, ampak precej dela opravijo noge. Ko se naučiš dobro stopati, prenesti težo in pravilno postaviti telo, je plezanje precej lažje. Nekaj moči seveda potrebujemo, vendar jo razvijamo sproti. Ni treba, da najprej narediš deset zgibov, da lahko prideš na vadbo. Jaz bi za začetek raje videla, da dobro stopiš na stop.
Kaj če nimam opreme?
Nič hudega, za začetek si lahko plezalke in pas izposodiš. Pred prvim obiskom se dogovorimo, kaj potrebuješ. Pridi v udobnih oblačilih, v katerih se lahko prosto gibaš. Z nakupom svoje opreme se ti ni treba zaleteti že pred prvo vadbo.
Ali bomo plezali tudi na visoki steni?
Ja, tudi na visoki steni, z vrvjo in ustreznim varovanjem. Ampak postopoma, ko spoznamo opremo in osvojimo potrebne osnove. Nikogar ne silimo do vrha. Nekdo se z višino hitro spoprijatelji, drugi potrebuje več časa. Tudi to, da se naučiš zaupati vrvi in se sproščeno usesti v pas, je napredek. Vsak ima svoj tempo.
In na koncu?
Pridi in poskusi. Ni treba čakati, da boš močnejši, bolj gibljiv ali bolj pogumen. Začnemo s tem, kar zmoreš danes. Malo se razmigamo, kaj novega naučimo in se tudi nasmejimo. Potem pa te hitro prime: »Samo še enkrat poskusim tole smer.«
