Prav pomanjkanje znanja je glavni razlog, zakaj smo Akademijo športnega plezanja zasnovali nekoliko drugače. Ne želimo te naučiti samo, kako preplezati smer. Želimo da razumeš več, kaj pri plezanju pravzaprav počneš, zakaj to počneš in kako lahko svoje plezanje nadgradiš.
Pri tem imata pomembno vlogo tudi naša trenerja in mentorja Jurij Ravnik in Erazem Stonič, ki vsak s svojo izkušnjo na plezanje gledata nekoliko drugače.
Zato smo ju vprašali nekaj preprostih vprašanj.
Če bi lahko nekaj povedala sebi na začetku plezalne poti …
Jurij bi si rekel:
»Uživaj. Točno tako, kot si užival ves čas. Nič ne bi veliko spremenil.«
Erazem pa bi si danes rekel, naj uživa še bolj. Na začetku je namreč plezanje hitro mogoče razumeti predvsem kot trening – kot nekaj, kar je treba trenirati, izboljševati in ponavljati. Toda plezanje je veliko več kot to. Je tudi kreativno gibanje, je varovanje, je pot in je uživanje v naravi in dobri družbi.
Prav ta premik v razmišljanju je pomemben: od tega, da samo iščeš način, kako priti na vrh, do tega, da začneš raziskovati, kako se lahko skozi smer premikaš, kaj ti telo omogoča in katere rešitve lahko najdeš in pri tem uživaš.
Kaj pomeni, da nekdo res zna plezati?
Je to takrat, ko prepleza svojo prvo 6a? Ko pride na vrh smeri, ki je prej ni zmogel? Ko postane močnejši?
Jurijev odgovor je precej zanimiv:
»Ko plezaš tako lepo in tekoče, da ljudje nehajo početi druge stvari in te začnejo opazovati.«
Primerjanje z drugimi je v plezanju skoraj neizogibno, kdo pleza težje, kdo je hitrejši, kdo je močnejši, kako kdo drug nekaj prepleza.
Toda če želiš napredovati, se moraš prej ali slej obrniti nazaj k sebi. Kako se gibam? Kje izgubljam ravnotežje? Kdaj porabim preveč energije? Kaj se zgodi, ko poskusim drugače?
Plezanje tako postane opazovanje. Ne samo drugih, ampak predvsem sebe.
Najpogostejša napaka pri plezanju?
Erazem pri plezalcih pogosto opaža:
»Da preveč gledamo druge, pa premalo sebe.«
To ne pomeni, da se od drugih ne moremo učiti. Ravno nasprotno – opazovanje drugih plezalcev je lahko izjemno dragoceno. A na koncu moraš razumeti svoje telo, svoje gibanje in svoje odločitve.
Dober plezalec zato ni nujno tisti, ki zna ponoviti gib nekoga drugega. Pomembneje je, da znaš najti rešitev, ki deluje zate.
Plezanje se ne konča na plezalni steni
Ena od stvari, ki jo je Erazem potreboval najdlje, da je razumel, je, kako široko področje je pravzaprav plezanje. Na napredovanje ne vpliva samo plezanje. Pomaga lahko tudi raziskovanje drugih področij, učenje drugih gibanj in razumevanje stvari, ki na prvi pogled s plezanjem nimajo veliko skupnega.
Radovednost je del treninga.
Zato sam vedno odkrije nekaj novega na steni, na plezalnem izletu, pri učenju nekoga drugega ali pa čisto zunaj plezanja. In prav to Erazma pri plezanju še danes najbolj fascinira: da se lahko vsak dan nauči nekaj novega.
»Vsaka taka stvar mi vsak dan prinese nekaj novega, česar v vsakdanjem življenju sicer ne doživim.«
Kaj želimo, da odneseš z Akademije?
Na koncu smo Jurija in Erazma vprašali še to: Kaj želita, da po Akademiji znaš oziroma razumeš?
Jurij je izpostavil predvsem samozavest in pogum.
Da si upaš iti čez sebe.
Da si upaš poskusiti nekaj težkega.
Da si upaš poskusiti nekaj drugačnega.
Potem pa sta odgovor dopolnila skupaj:
»Hočeva, da razumeš vse principe plezanja.«
Znanje je pravzaprav bistvo Akademije. Ne gre samo za to, da boš po koncu znal preplezati več. Gre za to, da boš bolje razumel, kako plezaš in kako varuješ. Da boš znal opazovati. Razmišljati. Eksperimentirati. Poiskati svojo rešitev.
In da boš znal svoje plezanje razvijati tudi takrat, ko ob tebi ne bo trenerja, ki ti bo povedal, kaj moraš narediti.
Akademija športnega plezanja
Akademija je namenjena vsem, ki želite svoje plezanje razumeti bolj celostno in narediti korak naprej – ne samo v težavnosti, ampak tudi v načinu razmišljanja, poznavanju opreme in tehnik plezanja ter varovanja.
Program združuje 30 ur teorije in praktičnega dela na umetni plezalni steni ter balvanih in 40 ur plezanja v naravnih plezališčih. Skozi program te vodita Jurij Ravnik in Erazem Stonič.
Prvo srečanje bo v soboto, 17. oktobra 2026, ob 16.30 v Plezarni.
Več informacij o programu, pogojih in prijavi najdeš na strani Akademije športnega plezanja.
Ker cilj plezanja ni samo, da prideš na vrh. Pomembno je tudi, kaj se naučiš na poti.
Želiš izvedeti več o Akademiji športnega plezanja?
Program, termine in vse informacije najdeš na strani Akademije.
→ Več o Akademiji športnega plezanja plezarna.si/tecaji/akademija/
